Združene države Amerike so po izvedbi obsežne vojaške operacije v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijev sta bila ujetnika prepeljana v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v zvezni državi New York, trenutno pa se nahajata v pripornem centru v Brooklynu. Maduro se bo kmalu pojavil pred newyorškim sodiščem, kjer se bo spopadal z obtožbami, ki so sledile sobotnim letalskim in kopenskim napadom elitnih enot Delta Force na Karakas. Dogodek je sprožil ostre politične odzive znotraj ZDA. Župan New Yorka Zohran Mamdani je aretacijo označil za vojni zločin in o svojem nasprotovanju neposredno obvestil predsednika Donalda Trumpa. Slednji je na svojem družbenem omrežju že pred aretacijo objavil fotografijo Madura s prevezanimi očmi in Venezueli zagrozil, da bo za dogajanje plačala visoko ceno. Ruska stran je operacijo kritizirala in jo primerjala s preteklimi ciničnimi intervencijami Zahoda. Ameriški napadi so Venezuelo pahnili v globoko politično krizo, vodenje države pa je prevzela podpredsednica Delsi Rodriguez. Medtem ko Washington aretacijo utemeljuje z bojem proti narkokartelom, venezuelska vlada zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in trdi, da gre za kršitev mednarodnega prava.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške elitne sile Delta Force v sodelovanju z obveščevalno agencijo CIA izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Cilj operacije »Absolute Resolve« je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija vključevala več kot 150 letal in letalske napade na ključne vojaške objekte v državi, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna. Med operacijo je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 oseb, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima prepeljali v Združene države Amerike, kjer je že prispel v New York. Tam se bo pred zveznim sodiščem spopadel z obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo mogoč ustrezen prehod oblasti, ter nakazal namero po neposrednem vpletanju v venezuelsko naftno industrijo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in pozvala k uporu proti imperialistični agresiji.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil v intervjuju za televizijo Fox News in jo označil za izjemen uspeh, pri čemer je razkril, da so vojaki par zajeli neposredno v njuni spalnici v predsedniški palači, ki jo je opisal kot »trdnjavo«. Po Trumpovih besedah so bili ameriški vojaki opremljeni z masivnimi varilnimi aparati za preboj jeklenih sten, vendar so Madura presenetili, preden se je uspel zateči v varno sobo. Zajeti venezuelski voditelj je bil s helikopterjem prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in zaroti. Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo v državo vstopile največje ameriške naftne družbe. Operacija je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko so zavezniki, kot je izraelski premier Benjamin Netanjahu, čestitali Trumpu, so drugi voditelji, vključno z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo, dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nevaren mednarodni precedens.

V prestolnici Katarja so več mesecev potekali tajni pogajalski sestanki med predstavniki Združenih držav Amerike in najožjimi sodelavci venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju ameriškega časnika Miami Herald so se pogovori osredotočali na politično prihodnost države brez Madura, kar nakazuje na morebitno izdajo znotraj predsednikovega najožjega kroga. Operacija, ki je potekala več kot 12.000 kilometrov stran od Caracasa, je vključevala visoke predstavnike katarskih in ameriških oblasti. Analitiki navajajo, da so Madurovi sodelavci v zameno za lastno varnost in umik sankcij Američanom ponujali informacije in sodelovanje pri mirni tranziciji oblasti. Čeprav podrobnosti o identiteti vpletenih venezuelskih uradnikov niso bile javno razkrite, viri blizu pogajanjem trdijo, da so bili ti sestanki jasen dokaz krhanja notranje enotnosti venezuelskega režima. Dogajanje v Dohi bi lahko močno vplivalo na stabilnost trenutne vlade v Venezueli in prihodnje diplomatske odnose v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta od nedelje v priporu v New Yorku, potem ko so ju v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele ameriške posebne enote Delta Force. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo, imenovano 'Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh v boju proti narkoterorizmu. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje sta bila Maduro in Floresova obtožena vodenja nelegitimne vlade, ki je bila vpletena v obsežno trgovino s kokainom in orožjem. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, je vključevala letalske napade na ključne vojaške cilje v Venezueli, pri čemer naj bi po poročanju nekaterih medijev umrlo do 80 ljudi, vključno s civilisti. Po zajetju sta bila Maduro in njegova soproga prepeljana na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodnikom, ki je napovedano za ponedeljek ob poldnevu po lokalnem času. Medtem ko v nekaterih delih regije in v diaspori proslavljajo padec dolgoletnega avtokrata, se v Venezueli spopadajo z negotovostjo. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno 'upravljale' državo in se močno vključile v sanacijo tamkajšnje naftne industrije, hkrati pa je Rodríguezovi zagrozil s posledicami, če ne bo sodelovala pri prenosu oblasti.

Ameriške specialne enote Delta Force so v sodelovanju z obveščevalno službo CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so vojaki Madura zajeli neposredno v njegovi rezidenci, ki jo je opisal kot »trdnjavo«, in ga nato s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima. Operacija, ki je bila izvedena v zgodnjih jutranjih urah, je vključevala tudi letalske napade in povzročila začasno prekinitev dobave električne energije v Caracasu. Maduro je že prispel v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb narko-terorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da se bo par soočil s polno težo ameriškega pravosodja. Predsednik Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja igrala ključno vlogo pri obnovi države. Mednarodna skupnost je na dogajanje odzvala deljeno; medtem ko nekateri voditelji operacijo podpirajo, kritiki opozarjajo na nevarno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države.

Dodatni viri poročajo, da je pariško sodišče obsodilo deset ljudi zaradi širjenja lažnih informacij, da naj bi bila Brigitte Macron rojena kot moški. Obsojeni so bili vpleteni v kampanjo blatenja proti prvi dami Francije.

Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji, poimenovani Absolute Resolve, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške elitne enote Delta Force in obveščevalna služba CIA so operacijo izvedle v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija "briljantna", Maduro pa je bil z vojaško ladjo USS Iwo Jima in kasneje z letalom prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi uničilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do zagotovitve varne tranzicije oblasti, ob tem pa je poudaril namen vstopa ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala mešano; medtem ko nekateri opozicijski voditelji in venezuelska diaspora proslavljajo konec Madurovega režima, države, kot sta Kitajska in Rusija, ter Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens in kršitev suverenosti države. Poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti, razmere v državi pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Kitajska je v uradnem odzivu ostro obsodila nedavne ukrepe Združenih držav Amerike proti Venezueli, ki so vključevali aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je te poteze označil za »hegemonističen napad« in zahteval njegovo takojšnjo izpustitev, pri čemer je poudaril, da je bil Maduro izvoljen po demokratični poti. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da enostranska dejanja Washingtona resno ogrožajo mednarodni pravni red in suverenost neodvisnih držav. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil, da se svet trenutno nahaja v obdobju velike nestabilnosti, pri čemer so po njegovih besedah prav nasilniška dejanja tista, ki rušijo stabilnost svetovnega reda. Kitajska, ki velja za ključno politično in gospodarsko zaveznico Venezuele, je poudarila, da ne bo molčala ob kršitvah mednarodnega prava. Diplomatski odnosi med Pekingom in Washingtonom se zaradi tega dogodka dodatno zaostrujejo, kar vpliva na globalno ravnovesje moči.

Združene države Amerike so po uspešno izvedeni vojaški operaciji Absolute Resolve, v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, napovedale vzpostavitev začasne ameriške uprave nad državo. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in v kratkem imenovale upravitelje. Med kandidati za ključne vloge se omenja državni sekretar Marco Rubio, kar je z javno podporo na družbenem omrežju X pospremil tudi tehnološki milijarder Elon Musk. Po poročanju ameriških medijev je Trumpa k hitremu ukrepanju spodbudilo Madurovo kljubovanje decembrskemu ultimatumu in provokativno javno nastopanje. Medtem ko je bila oblast v Venezueli formalno prenesena na podpredsednico Delcy Rodriguez, ZDA vztrajajo pri lastnem načrtu stabilizacije države. Nicolás Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer naj bi se v ponedeljek pojavil pred sodiščem zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom. Operacija, ki je zahtevala najmanj 40 žrtev, je sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura. Varnostni svet Združenih narodov se bo glede nastale krize sestal v ponedeljek, medtem ko ameriška diplomacija pod vodstvom Marca Rubia trdi, da državi nista v vojnem stanju.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame ruskim trditvam o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina. Povedal je, da ameriški uradniki niso našli dokazov, ki bi podpirali rusko različico dogodkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Post razjasnil svojo strategijo glede prihodnosti Venezuele po zajetju predsednika Nicolása Madura. Trump je poudaril, da namestitev ameriških sil za namen neposrednega upravljanja države ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodríguez v obdobju demokratične tranzicije sodelovala in izpolnjevala zahteve Washingtona. Čeprav je Trump sprva napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale državo, je kasneje pojasnil, da so s podpredsednico že vzpostavili stike in da ona razume resnost situacije. Medtem ko je Maduro v zveznem priporu v New Yorku, se Trumpova administracija osredotoča na zagotavljanje stabilnosti brez širjenja konflikta na sosednje države. Predsednik je izključil možnost vojaškega posredovanja proti Kubi, saj verjame, da bo otok zaradi prekinitve finančne in energetske podpore iz Caracasa propadel sam od sebe. V Združenih državah Amerike medtem potekajo deljeni odzivi na vojaško operacijo; medtem ko venezuelski izseljenci slavijo padec režima, so v New Yorku, Los Angelesu in Washingtonu izbruhnili protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju.

Donald Trump je po zajetju Nicolása Madura stopnjeval retoriko in zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Kolumbiji. Dejal je, da je Kolumbija 'zelo bolna' in jo vodi 'bolnik', pri čemer mu je ideja o intervenciji 'dobro zvenela'.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile par zajele v njunih zasebnih prostorih znotraj močno varovane rezidence. Operacija se je začela s koordiniranimi zračnimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske točke po vsej državi, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in paralizo venezuelskega obrambnega sistema. Po zajetju so Madura prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil s helikopterjem in kasneje z letalom prepeljan v New York. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Napovedal je neposredno vključevanje ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske energetske infrastrukture, s čimer bi državi ponovno zagotovili gospodarsko stabilnost. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu in bo v ponedeljek stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za nezakonit napad na suverenost države.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški vdor v Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so Madura že prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Po poročanju virov so ameriške sile ob vdoru v prestolnico Caracas izvedle zračne napade na vojaške objekte, pri čemer naj bi po podatkih venezuelskih oblasti umrlo najmanj 40 ljudi. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključevanje ameriških naftnih družb v sanacijo tamkajšnje naftne infrastrukture. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izrazil opozorilo, da bo morala nova voditeljica sodelovati z Washingtonom, sicer jo čaka podobna usoda kot Madura. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; medtem ko so nekatere sosednje države in opozicija operacijo pozdravile, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens.

Kubanska vlada je v nedeljo uradno potrdila, da je bilo v nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Akcija, katere glavni cilj je bila aretacija venezuelskega predsednika Nicolása Madura zaradi sojenja v Združenih državah Amerike, se je sprevrgla v smrtonosen incident za kubanske uslužbence, ki so se nahajali v državi. Havana je v odgovor na tragični dogodek razglasila 5. in 6. januar za dneva državnega žalovanja. Podrobnosti o natančnih okoliščinah smrti kubanskih državljanov vlada v Havani za zdaj še ni razkrila, so pa dogodek označili za nedopustno dejanje nasilja. Ameriške sile so operacijo izvedle z namenom privedbe Madura pred ameriško pravosodje, vendar so poročila o številnih žrtvah med tujimi državljani sprožila ostre diplomatske odzive in dodatno zaostrila že tako napete odnose med Washingtonom, Havano in Caracasom.

Donald Trump je kritiziral Vladimirja Putina zaradi prevelikega števila žrtev in izjavil, da ameriški uradniki menijo, da Ukrajina ni napadla Putinove rezidence z dronom. Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o ukrajinskem mirovnem načrtu.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so elitne enote Delta Force zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in sporočil, da so Madura z vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina. Operacija, ki je trajala manj kot 30 minut, je vključevala letalske napade na ključne vojaške objekte, pri čemer je po navedbah venezuelskih virov umrlo najmanj 40 ljudi. Po Madurovem zajetju je Trump napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo do varnega prehoda oblasti, pri čemer je izpostavil namero o obnovi tamkajšnje naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Venezuelsko vrhovno sodišče je medtem za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje ZDA označila za »barbarsko ugrabitev« in poudarila, da Venezuela nikoli ne bo postala ameriška kolonija. Mednarodna skupnost je na dogajanje reagirala deljeno; medtem ko nekateri opozicijski voditelji proslavljajo, Rusija in Kitajska ostro obsojata kršitev mednarodnega prava in zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da se je napad na rezidenco Vladimirja Putina sploh zgodil. To je povedal novinarjem na krovu letala Air Force One, s čimer je ponovno izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame ruskim trditvam o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina. Ameriški uradniki so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence. Trump je prvotno izrazil zaskrbljenost glede ruskih poročil, vendar je sedaj spremenil svoje mnenje.